Prebavne motnje


Napenjanje, zaprtje, driska, krči v prebavilih, hemeroidi, pretakanje v črevesju, zgaga,...

Sodoben način življenja se vse bolj kaže tudi na zdravju naših prebavil. Neredna in nepravilna prehrana, cigarete, alkohol, stres in zdravila povzročajo veliko škodo našemu prebavnemu traktu. Simptomi, ki so povezani s slabo prebavo so tudi splošno slabo počutje, brezvoljnost, pomanjkanje energije, slaba zbranost in motnje spanja.

Kako poteka prebava?


Prebava se začne že v ustih, kjer se hrana drobi in pomeša s slino, ki vsebuje encime za razgradnjo ogljikovih hidratov. Kašasta masa prispe po požiralniku v želodec, kjer se premeša s kislim želodčnim sokom. Tako so sestavine hrane optimalno pripravljene za nadaljnjo prebavo v črevesju.
Želodčna sluznica je pred klorovodikovo kislino zaščitena z debelo plastjo sluzi, ki se neprestano obnavlja. Želodčna kaša prispe iz želodca v prvi del tankega črevesa imenovan dvanajstnik, kjer se izvrši absorpcija hranilnih snovi. Za potovanje hrane skozi črevesje, se mora le-ta razgraditi na manjše delce s pomočjo prebavnih sokov, ki deloma nastajajo v sami črevesni steni, deloma pa jih izločajo trebušna slinavka, jetra in žolčnik. Prebavni sokovi vsebujejo encime, ki so specializirani za posamezne hranilne snovi. Ogljikovi hidrati se razgradijo do glukoze in fruktoze, beljakovine do aminokislin, maščobe na glicerol in maščobne kisline. Tanko črevo prehaja v debelo črevo, kjer iz neprebavljivih ostankov hrane nastane blato, ki se izloči iz telesa. Prebavnemu traktu pripadajo tudi žleze slinavke, jetra in trebušna slinavka.

Koristni napotki za zdravo prebavo:


  • U živajte hrano, ki je bogata z vlakninami (sadje, zelenjava, suho sadje, stročnice, otrobi, neoluščena žita …). Vlaknine vežejo vodo in nabreknejo ter tako zmehčajo blato.
  • Hrano dobro prežvečite. Hrano začnemo prebavljati že v ustih – z izločanjem sline in žvečenjem. Žvečenje spodbudi želodec, da začne izločati prebavne sokove in tako pripravljen dočaka hrano. Temeljito prežvečena in dovolj zmleta hrana bo olajšala nadaljnjo prebavo v želodcu in tankem črevesu, vitalne snovi in energija pa bodo dosegle vse telesne celice.
  • Naredite si načrt prehranjevanja in da se držite ur, ki ste jih določili za določen obrok. Med obroki naj mine vsaj 2 uri (razgradnja hrane v želodcu traja minimalno 2 uri). Ti 2 uri naj bosta resnično brez hrane. Če je možno tudi brez kave, čaja ali sokov. Pijete lahko vodo.
  • Pijte zadostno količino vode (ženske do 2l, moški do 2,5l).
  • Gibajte se.
  • Izogibajte se hrani in pijači, ki povzroča zaprtje (pravi čaj, čokolada, močnate jedi, bela moka,…).
  • Blato odvajajte čimbolj redno (ob istem času).